V organizaciji občine Loški Potok in društva Ogenjca je v bližini nekdanje partizanske bolnice Ogenjca v Veliki Gori potekala spominska svečanost, na kateri se je okoli 500 udeležencev s Notranjske, Dolenjske, Primorske in osrednje Slovenije spomnilo tragičnih dogodkov iz časa italijanske Roške ofenzive, julija 1942.
Še posebej so bili na današnji dan, 31. julija, kraji v okolici Loškega Potoka priča človeške surovosti, ropanja, požiganja, streljanja domačinov in izgon v koncentracijska taborišča. »Ta čas je bil zaznamovan s krvjo in solzami, » je v daljšem nagovoru zgodovinska dejstva odstrl slavnostni govorec Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča Slovenije, sicer Loško potoški rojak. »Naši predniki so izbrali smrt zaradi ljubezni do domovine, slovenskega jezika in slovenske pesmi. Kako hudo je, da sovražnik ni spoštoval niti tistih, ki so bili ranjeni, krvaveči in nebogljeni,» je v pridigi dejal pater Bogdan Knavs, prav tako rojak iz loškega Potoka.Skupina ranjencev z bolničarko Mimico se je skrila v brezno pri Ogenjci. Po izdaji enega izmed ranjencev, ki je bil doma iz okolice Dolenjskih Toplic, in napadu sovražnika, potem ko je bila požgana bolnica petdeset metrov proč, so se ujeti v jami dogovorili, da jih Mimica, (Marija Čepon iz Borovnice), ko bo za to prišel čas, vse ustreli. To je tudi storila, zadnji naboj pa je prihranila za sebe. Trije ranjenci so preživeli.
Svečanost je spremljal bogat kulturni program.