Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije že vrsto let opažajo in opozarjajo na izjemno velik porast števila divjadi, ki povzroča vse večjo škodo.
V letu 2021 je bil porast tako populacije kot škod še posebej izrazit, saj v naravi ni bilo obroda. Kmetje na nekaterih območjih obupujejo, saj zaradi velikega obsega škod na travnikih pa tudi na njivah niso mogli pripraviti dovolj krme za svojo živino. Odškodnina, do katere so morda uspeli priti, jim žal ne more povrniti vseh naporov pri preprečevanju škod, uveljavljanju odškodnine, sanaciji površin in slabe volje povzročene zaradi teh težav. Razen tega imajo težave pri zagotovitvi nadomestne krme, ki pa jo bodo, če jo bodo dobili, morali plačati po bistveno višji ceni, kot so (če sploh so) dobili zanjo odškodnino. Veliko kmetov razmišlja celo o opustitvi kmetovanja, saj so jim ponavljajoče škode vzele ves pogum in voljo do kmetovanja.
Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Največ težav povzročajo na območju Primorskega lovsko upravljavskega območja (LUO), Zahodno visokokraškega, Pomurskega, Zasavskega in Kočevsko belokranjskega LUO. Ker je populacija razširjena po celotni državi, prihaja do težav tudi na obrobju velikih mest ali celo v naseljih.
Če se kmetje težko zoperstavijo naravnim ujmam in nesrečam, ki jim vse pogosteje klestijo njihov pridelek in prihodek, pa so težave z divjimi prašiči bistveno laže rešljive. Eden od ukrepov je tudi intenzivni odvzem divjih prašičev iz narave in večji poseg v rodni del populacije.
KGZS tako pričakuje od lovcev, da nadaljujejo intenzivni odstrel divjih prašičev tudi zaradi preprečitve pojavnosti afriške prašičje kuge. Zbornica tudi poziva državo kot lastnico divjadi, da prevzame svoj del odgovornosti in sprejme ustrezne ukrepe. Le tako bi omogočili kmetom, da z manj težavami uresničujejo svoje poslanstvo: vzdrževanje in obdelava kulturne krajine, posledično tudi večanje samooskrbe s hrano v državi.