Prebivalci Mršeče vasi in njene širše okolice v Občini Šentjernej Krko še vedno prečkajo po nadomestnem in začasnem montažnem mostu Slovenske vojske.
Ker so se krajani, ki so sicer bili navezani na stari most, na junijskem referendumu odločili za gradnjo njegove nove betonske izvedbe, za katero občina nima denarja, pa projekt za zdaj stoji.Šentjernejski župan Radko Luzar je povedal, da je občina medtem stari leseni in dotrajani most dokončno podrla. Projekt gradnje novega mosta je po junijskem referendumu obstal, o njem pa niso odtlej sprejeli še nobene odločitve.
Z odločitvijo za dražjo obliko se je sicer njegova gradnja v občini, ki za kaj takega nima denarja, odmaknila za vsaj šest let. Drugače pa bi bilo ob odločitvi za cenejšo, na približno 370.000 evrov ocenjeno leseno izpeljanko, ki bi si jo dokaj zadolžena občina ob približno 100.000 evrih podpore obrambnega ministrstva lahko privoščila in most postavila do srede prihodnjega leta, je dodal.
Župan je tudi ocenil, da se je glede na njegovo vrednost gradnja betonskega mosta odmaknila vsaj do leta 2022, ko bo občina odplačala del svojih dolgov. Sicer pa gradnjo betonskega novega mosta predvideva šele po preteku svojega mandata.
Glede nadomestnega, železnega vojaškega pontonskega mosta v Mršeči vasi je pojasnil, da ta ostaja še naprej. Slovenska vojska pa ga bo, če bo za to potreba, od tam odpeljala in ga nato, ko drugje ne bo več potreben, vrnila v Mršečo vas. Medtem ko nadomestnega mosta tam ne bo, pa se bodo morali krajani, ki so se odločili za betonsko inačico, na svoja polja in po drugih opravkih voziti po daljši poti, je še povedal Luzar.
Stari leseni most preko Krke v Mršeči vasi pri Šentjerneju so zaradi dotrajanosti februarja predlani zaprli in nato nadomestili z začasnim vojaškim mostom. Pred tem so ga večkrat prenovili, najbolj pa je njegove osrednje stebre poškodovalo drevesno plavje, ki ga je narasla Krka prinesla ob poplavah leta 2010.
Ob njegovem predhodniku je v času svojega službovanja na Šentjernejskem polju in v Kostanjevici na Krki svoje prve poskuse opravljal izumitelj Josef Ressel (1795-1857). Šentjernejsko kulturno etnološko društvo Gallus Bartholomaeus pa je na mostu v Mršeči vasi pred nekaj leti postavilo skulpturo z dvojnikom njegovega izvirnega ladijskega vijaka.