Avdio: Vrednotenje hrane v šoli tudi pri nas

Program Ekošola v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavendan, v projektu pa sodeluje tudi 8 šolskih ustanov iz jugovzhodne regije Slovenije.

Projekt je namenjen ozaveščanju in izobraževanju o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov.

Tokrat se je v projekt vključilo 87 izobraževalnih ustanov, od tega 50 osnovnih šol, 25 vrtcev in 12 srednjih šol, ki sodelujejo v programu Ekošola. Med prijavljenimi je tudi 8 izobraževalnih ustanov iz Jugovzhodne regije, in sicer 1 srednja šola (GRM Novo mesto - Center biotehnike in turizma), 5 osnovnih šol (OŠ Belokranjskega odreda Semič, OŠ Grm Novo mesto, OŠ Šmihel-POŠ Birčna vas, OŠ Trebnje, OŠ Trebnje-POŠ Dolenja Nemška vas) in 2 vrtca (Vrtec Sonček, Otroški vrtec Metlika).

S projektom želi Ekošola v sodelovanju z Lidl Slovenija prispevati k večji ozaveščenosti o problematiki, saj vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane. V lanskem letu je v projektu sodelovalo več kot 9.000 otrok in 5.000 staršev, sprejeli pa so vrsto učinkovitih ukrepov, s katerimi so pripomogli k zmanjšanju količine zavržene hrane.

Osrednja naloga sodelujočih ustanov bo v letošnjem projektu oblikovanje skupin otrok in mladostnikov, ki bodo s podporo mentorja zastavili uporabne rešitve tako na ozaveščevalni kot na sistemski ravni s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Novost letošnjega leta je privlačna knjižica Gospa Kuhla, ki bo vrtčevske otroke in učence prve triade osnovne šole skozi zgodbo in s praktičnimi nalogami usmerjala ter predstavljala pomen in načine odgovornega ravnanja s hrano.
Organizatorji projekta letos pripravljajo tudi dve delavnici za mentorje. Na prvi, ki je potekala v sredini novembra, so organizatorji mentorjem predstavili projekt ter aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri delu z otroki in učenci. Na drugi delavnici pa se bodo srečali mentorji, organizatorji prehrane in kuhinjsko osebje iz sodelujočih ustanov, si izmenjali izkušnje ter spoznali različne praktične aktivnosti, ki jim bodo pomagale pri izvedbi projektov.

Konkretni ukrepi na šolah pripomogli k zmanjšanju zavržene hrane
Šole, vrtci in osnovne šole so v lanskem letu sprejeli vrsto učinkovitih ukrepov na različnih ravneh s skupnim ciljem osveščati otroke in njihove starši o pomenu zavržene hrane ter zmanjševati njeno količino. Med najpogostejšimi ukrepi, ki so se na šolah že začeli izvajati, so bili: spodbujanje pravočasnega odjavljanja od prehrane ob odsotnosti učencev, merjenje zavržene hrane v šoli in doma, uvedba solatnih barov z namenom samostojnega izbora zelenjave, določitev eko predstavnikov v razredu, ki nagovarjajo sošolce na temo odgovornega ravnanja s hrano, spremembe pri razdeljevanju malic in sodelovanje otrok pri sestavi jedilnikov.

Strokovna podpora za mentorje na šolah
Mentorji na šolah bodo pri sodelovanju v projektu imeli podporo Ekošole, ki je pripravila različna strokovna gradiva, priporočila za izvedbo aktivnosti in šole spodbujala z idejami, kako na čim bolj učinkovit način zmanjšati količine zavržene hrane. »Ekošola spodbuja okoljsko obnašanje in ozaveščanje med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Nič drugače ni na področju prehrane in živilskih izdelkov, saj z zmanjšanjem količine zavržene hrane pripomoremo k manjšim obremenitvam v okolju. Skupaj z Lidlom Slovenija bomo tudi tokrat iskali dobre sistemske in ozaveščevalne rešitve, ki ne bodo primerne le za šole, ampak tudi širše,« je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programov Ekošole.

V okviru projekta se bo tudi letos ponovno izvedel tudi nagradni natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo otroci zbirali najboljše recepte za jedi, ki jih lahko naredimo z uporabo ostankov živil. Natečaj bo potekal kot ena od dejavnosti projekta, za katero ob izvedbi ustanove dobijo dodatno točko pri končnem ocenjevanju. V lanskoletnem natečaju so recepte zbirali tako vrtčevski otroci kot tudi osnovnošolci in srednješolci, ki so oddali več kot 80 receptov.