Posavski muzej Brežice v sodelovanju s tamkajšnjo občino danes ob 17.uro pripravlja današnjo okroglo mizo ob 100-letnici brežiškega potresa. K sodelovanju so povabili tudi Erika Pagona z republiške uprave za zaščito in reševanje, ki je bil član evropske delegacije ob zadnjem rušilnem potresu v Italiji.
Na okrogli mizi bodo predstavili najnovejše raziskave, kam in kje se je najbolj varno skriti, ko se zemlja usodno trese in spregovorili o samem potresu, ki je pred 100 leti prizadel območje Brežic in Krškega.Kako je potres 29.januarja 1917-tega leta – zgodil se je ob 8.uri in 22 minut zjutraj – prizadel Brežice, pa svetovalka v Posavskem muzeju, Vlasta Dejak: ''Globina žarišča je bila okoli 13 kilometrov, magnituda potresa pa 8. stopnje po evropski makroseizmični lestvici. Potres je prizadel območje brežiško-krškega polja, čutili pa so ga tudi na Hrvaškem. Skoraj vsa poslopja v Brežicah so bila poškodovana, med njimi pa najbolj samostanska cerkev Sv. Antona Padovanskega, grad, nemški dom, med drugimi pa tudi frančiškanski samostan, ki so ga morali podreti. Potres je zahteval tudi nekaj smrtnih žrtev, več ljudi pa je bilo ranjenih," je povedala Dejakova.
V sklopu 100 letnice brežiškega potresa bo natanko na dan 100-letnice, 29. januarja 2017, vaja Potres Brežice 2017, ki jo bodo pospremili z razstavo fotografij iz tistega časa, dva dni zatem pa bo še gost omizja reševalec s psom, izurjenim za mednarodno reševanje izpod ruševin.