V Kulturnem centru Litija obeležujejo 100-letnico rojstva lutkarja Naceta Simončiča. Po poklicu je bil izučen mizar, ki se je zaobljubil lutkam. Skupaj je izoblikoval več kot 100 vlog. Njegova sta Kljukec in Pavliha. Največ uspeha pa je doživela njegova režija Sapramiške z več kot 100 ponovitvami.
Že včeraj so v njegovi rojstni Litiji odkrili Simončičev kip, ki je delo kiparja Anžeta Jurkovška. Danes se končuje tudi 7. Tačkov festival, ki ga pripravljajo v spomin na televizijski lik psa Tačka in Simončiča, ki ga je animiral.
Kot je povedala Andreja Štuhec, direktorica Knjižnice Litija, ki pripravlja Tačkov festival, je letošnja izdaja zelo zaznamovana s Simončičem. Festival ponuja predstave in Tačkov literarno-likovni natečaj.
S kipom želijo po njenih besedah ohraniti spomin na Simončiča "kot na človeka, ki je v srcu ostajal mlad". Kot je še povedala, je Simončič "obdržal tisto svojo otroško dušo in se je ni sramoval. Še več, živel jo je in delil z vsemi nami".
Simončič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Litiji. Po poklicu izučen mizar se je leta 1943 vključil v NOB in leta 1944 postal član belokranjske kulturne skupine. Po vojni je igralsko pot nadaljeval v ljubljanski Drami, nato pa se je zaobljubil lutkam. V letih 1954-1963 je bil stalno angažiran v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Žogica Marogica, Kljukec, Pavliha, legendarni Gašperček v Čarobnih goslih in drugi, so vloge, ki jih je zaznamoval s svojim talentom in so ostale v spominu številnih generacij. Skupaj je izoblikoval več kot 100 vlog.
Napisal je okoli 15 lutkovnih besedil, pogosto jih je tudi sam režiral. Največ uspeha pa je doživela njegova režija Sapramiške z več kot 100 ponovitvami. Z Jožetom Pengovom je sodeloval pri prvih lutkovnih oddajah na slovenski televiziji. V letih 1963-71 je vodil televizijski lutkovni studio.
Napisal in režiral je 50 oddaj z glavnim junakom Kljukcem, oblikoval je več lutkovnih junakov v televizijskih nanizankah. V 60. letih minulega stoletja je igral v številnih radijskih igrah za otroke. Prejel je več nagrad in priznanj - tudi nagrado Prešernovega sklada (1964) in viktorja - slednjega za Radovednega Tačka, ki je na programu RTV Slovenija živel kar 13 let.
Dramaturginja in teatrologinja Mojca Kreft ga je v zapisu, objavljenem na portalu spletnega gledališča Sigledal, označila kot "enega tistih razumnikov-umetnikov, ki je pripadal otrokom in odraslim, živel v svetu sanj in svetu trde resničnosti".
"Bil je potepuh po gledaliških odrih, skrit za zastorom, paravanom, sufito, za lutko - na njegovem obrazu pa globoke zareze, ki jih je puščalo življenje, a vendarle ožarjen z milino in toplino glasu, ki ga je naredila drugačnega od drugih ljudi," je še zapisala.